Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek, 5. januarja, s posebnim dekretom na mesto svetovalke za vprašanja gospodarskega razvoja imenoval kanadsko političarko ukrajinskih korenin Christio Freeland. Predsednik Zelenski je svojo odločitev utemeljil z njeno visoko usposobljenostjo na področju ekonomije ter obsežnimi izkušnjami pri privabljanju tujih investicij in izvajanju strukturnih reform. Poudaril je, da je krepitev notranje gospodarske stabilnosti ključna za povojno obnovo države in vzdrževanje obrambnih zmogljivosti v razmerah trajajoče vojne. Freelandova je pred kratkim zasedala položaj posebne odposlanke kanadskega premierja za Ukrajino, pred tem pa je opravljala funkcijo podpredsednice vlade in finančne ministrice Kanade. Njeno politično kariero v Kanadi so zaznamovali nedavni pretresi v liberalni stranki Justina Trudeauja, ki so sledili grožnjam Donalda Trumpa glede uvedbe carin na kanadski uvoz. Freelandova je vlado zapustila po kritikah na račun premierjevega odziva na ameriško trgovinsko politiko. Ob njenem imenovanju v Kijevu so nekateri mediji ponovno izpostavili kontroverzne zgodovinske navedbe o njenih prednikih, vendar je Zelenski izrazil polno zaupanje v njeno strokovnost in pripravljenost za sodelovanje z mednarodnimi partnerji.

Vrhovno sodišče Brazilije je ignoriralo pritisk Donalda Trumpa in nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru odredilo elektronsko zapestnico, medtem ko je Trumpova administracija ustvarila novo kategorijo zveznih uslužbencev, 'Schedule G', s katero je razširila predsedniški nadzor nad političnimi položaji.

Republikansko nadzorovani Predstavniški dom ZDA je izglasoval predlog predsednika Donalda Trumpa za zmanjšanje financiranja javnih medijev in tuje pomoči za 9 milijard dolarjev. Senat je predhodno že potrdil to zakonodajo, vključno z določbami o financiranju programa za preprečevanje.

Predstavniški dom ZDA je podprl zahtevo predsednika Donalda Trumpa za zmanjšanje financiranja javnih medijev in tuje pomoči v višini 9 milijard dolarjev (približno 7,75 milijarde evrov). To pomeni znatne varčevalne ukrepe na področju financiranja javnih medijev in zunanje pomoči ZDA.

Ameriški senat je potrdil predlog predsednika Donalda Trumpa o ukinitvi financiranja v vrednosti 9 milijard dolarjev, vključno s popolno ukinitvijo financiranja javnih medijev PBS in NPR ter globokimi rezi v programih tuje pomoči ZDA. Republikanski senat je tesno potrdil ta načrt, ki predstavlja prvo pomembno preizkušnjo Trumpovega vpliva v zakonodajnem procesu.

Britanska vlada se je znašla pod drobnogledom zaradi načrtovanih rezov v proračun za tujo pomoč, kar naj bi imelo resne posledice za ženske in otroke po svetu. Kritiki opozarjajo, da bo zmanjšanje pomoči povečalo revščino doma in v tujini, medtem ko vlada priznava, da bodo posledice vključevale več smrtnih žrtev med revnimi. Posebej ranljive skupine, kot so ženske, otroci in invalidi, bodo najbolj prizadete. Razprava o socialnih rezih je celo privedla do spletnih strani, ki spodbujajo napade na invalide, kar kaže na toksično ozračje okoli socialne politike.

Trumpova administracija uvaja strožje pogoje za pridobitev vizumov J1, ki so namenjeni študentom, udeležencem kulturnih izmenjav in članom medijev. Predlagana vladna uredba bo skrajšala trajanje vizumov in ustvarila nove ovire za mednarodne študente, izmenjevalne delavce in tuje novinarje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal zakon, s katerim je ukinil približno devet milijard dolarjev zveznega financiranja, ki je bilo prej namenjeno javnim radiotelevizijskim organizacijam in pomoči tujini. Ta poteza predstavlja znatno zmanjšanje sredstev za ti področji.

Trumpova administracija je ponovno pozvala Vrhovno sodišče ZDA, da bi ustavilo odločitve nižjih sodišč, ki zahtevajo sprostitev milijard dolarjev sredstev za tujo pomoč. Ministrstvo za pravosodje ZDA je vložilo nujni zahtevek, s katerim želi začasno ustaviti sodne odredbe, ki nalagajo nadaljevanje plačil. Administracija trdi, da bi prekinitev zamrznitve povzročila »nenadomestljive diplomatske stroške«.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s Slonokoščeno obalo podpisala sporazum, s katerim se Združene države Amerike zavezujejo k zagotovitvi 480 milijonov dolarjev pomoči za javno zdravstvo. Gre za del širše strategije 'Amerika prva', v okviru katere Bela hiša sklepa dvostranske dogovore z izbranimi državami, medtem ko na drugi strani izvaja obsežno krčenje splošnih sredstev za tujo pomoč. Ta poteza kaže na preobrat v ameriški zunanji politiki, kjer se pomoč ne dodeljuje več multilateralno, temveč preko ciljno usmerjenih bilateralnih pogodb, ki sledijo neposrednim interesom Washingtona. Sporazum prihaja v času, ko se države prejemnice ameriške pomoči soočajo z negotovostjo zaradi drastičnih rezov v proračunu za mednarodno sodelovanje. Z novim pristopom želi Trumpova administracija zagotoviti, da se sredstva porabijo v skladu z ameriškimi prednostnimi nalogami, obenem pa ohranja vpliv v ključnih regijah, kot je Zahodna Afrika. Kritiki opozarjajo, da takšna selektivna pomoč spodkopava globalne zdravstvene standarde, vendar Washington vztraja, da bodo dvostranski dogovori učinkovitejši pri doseganju konkretnih rezultatov v zdravstvu.

Trumpova administracija je opustila načrt, ki bi od letalskih družb zahteval izplačilo odškodnin, zagotavljanje obrokov in nastanitev potnikom v primeru daljših zamud ali odpovedi letov. Ta načrt je bil predlagan ob koncu Bidenove administracije.